ponedeljek, 25. julij 2011

19. BUY YOURSELF FLOWERS ~ KUPI SI ROŽE

Danes je na sporedu 18. ilustracija. Osemnajsti dan je. Ilustracija, ki se je bom lotila zdajle, je prav romantična. Sicer za okroglo mizico, kjer bi se prav lahko našel prostor še za nekoga, sedi ena sama oseba, vendar je prav zadovoljna. Srka mogoče kak fensi koktajl in gleda v tri napol razcvetele vrtnice. Si jih je sama kupila? Jaz si jih že ne bi! Oziroma si jih do zdaj nisem. No way! Da bi sama sebi kupila šopek? Ni variante.

Neeee!?!
...

Think again?!?

Kaj pa če je nastopil čas, da spet opravim s kakim iz pamtiveka zacementiranim prepričanjem? Poiščem novo perspektivo? Poskusim, ker baje poskusiti ni greh? Še vedno mi je tale ideja malo neumna, no! Sem bila danes v cvetličarni in tudi sem kupila oranžno gerbero z nekaj zelenja. Ter oranžnega metuljčka zraven, za dekoracijo. Toda ne zase, ampak za sestrično. Ki zame hranjuje nemške revije.

Cvet kot znak pozornosti... A se moram res držati vseh teh 30 navodil, tako kot piše?
Dvomim, da si bom kdaj z užitkom kupovala rože. Jaz, ki sem se hinavsko izneverila slovenski podeželski folklori in že tri leta zapored nimam rož na oknih. Čeprav imam krasne glinaste tegelce zanje. Niti nimam pretiranega filinga za zelene lončnice v hiši. Najdlje, kake štiri leta, je v naši hiši preživel en zelo trpežen bonsai, pa v kotu predsobe se hrabro bori za obstanek neka visoka trdoživa zelena lončnica, ki ji ne vem imena. Kaj pa rože v vrtu? Premorem rože v vrtu? Če izvzamem vsepovsod razrasel belo cvetoč slak in ostali plevel, resnici na ljubo, ni praktično nikjer nobene...   Krompir je pa tudi že zdavnaj odcvetel. Saj so bilii časi, ko sem imela prebliske in veselje do tega. Toda zdaj pač ne, so me druge stvari preokupirale. Čast mi rešujejo štirje trpežni oleandri pred garažo.
Cvetje mi je najbolj všeč, če je tam, kjer mora biti. V naravi. Na travniku. Na polju. Resnično uživam ob pogledu na njivo, polno sončnic. Na valujoča polja zelenega žitnega klasja, kjer je polno živordečih makovih cvetov. Na cvetoč poletni travnik. Na močvirje, kjer poganjajo zlatorumene kalužnice. Ciklame v gozdu so tudi zakon!

"Buy yourself flowers" si bom raje raztolmačila kot prispodobo. Običaj je, da se cvetje kupuje kot darilo. Kot pozornost. Kot izraz ljubeznive naklonjenosti. In ja, kot opravičilo. Velja tudi kot izraz zahvale.
Se pravi, da lahko to uporabim tudi pri sebi. V enake namene. Hm, še vedno mi je to strange :(
Ne rečem, če je v špilu kakšna vlažilna krema za fris, kakšna kvalitetna revija ali knjiga, ne predrag parfum po mojem izboru (expensive Chanelov Chance še vedno čaka na nakup... že leto in pol šparam zanj in ne prišparam), kakšna unikatna ročno izdelana zapestnica, ki mi je všeč, šal ali majica, in of course, shoes!, toda rože...
Kaj naj z rožami? Nič kaj uporabne niso. Vrtnice so domena zaljubljenih. Nageljne videvam pretežno v pogrebnih vencih in ikebanah, šopek travniškega cvetja sicer smatram kot izraz spontanosti, sončnica je izrazito sezonski cvet in mi je všeč, gerbere se mi tudi še kar dopadejo...
Hmmmmm. Bi si izbrala kaj od tega? Če bi mi kaj pomenilo, mogoče.
Zdaj sem pa postala radovedna. Obstaja govorica cvetja? Obstaja!

Avtorica Beverly Seaton, profesorica na Ohio State University v Newarku, ZDA, je avtorica knjige The language of flowers - a history (Govorica cvetja - zgodovina). Raziskovala je zgodovino govorice cvetja, prav kakor italijanski avtor F. Gelsimino z Il linguaggio dei fiori (Govorica cvetja) iz leta 1899. Kaj kakšno cvetje pomeni, je razvidno iz razpredelnice, ki je kar zajetna. Preveč je obsežna, da bi spravila vse semle gor.
Tule je link, če utegne koga zanimati :http://www.cvetlicarnagea.si/trgovina/index.php/pomen-cvetja/.

Vzela sem si čas, in preštudirala razpredelnico. Iz enega razloga. Če si bom kupila cvetje, si ga bom zaradi simbolike in vzpodbude. Pa tudi zato, da zlomim lastni predsodek. Mogoče mi bo pa nakup cvetja sami sebi celo všeč?
Well, we´ll see.
V primeru, da bom v bližnji bodočnosti vsa radostna, zadovoljna in naravnana na relax, v solo izvedbi sedla za okroglo mizico (ki je še nimam), v kakšno lastnoročno kupljeno botanično zvrst rastlinja bi rada uprla svoj pogled?

Let´s have a look!
Preštudirala sem tabelo. V ožji izbor pridejo:
- astra navadna (raznolikost je šarmantna)
- bela omela (premagali bomo ovire)
- inkovska lilija (skrivnostna misel)
- krizantema, ojoj (prikrito veselje)
- bel mak (flegmatičnost)   
- pušpan (ravnodušje)
- snežena kepa (dobre novice)   
- svilnica (vnema)
- šmarnica (veselje se je vrnilo, nežnost)
in dva venčka, s katerima bi se rada tudi kdaj, seveda upravičeno, okitila:
- venček iz akanta (za talent)
- venček iz lovorja (za hrabrost)

Joj, kako neromantičen izbor!!! Ajej... Od vseh teh rož se da v cvetličarni najlažje dobiti - krizantemo! Hehehehe. Ampak veste kaj, da prikrito veselje tudi ni od muh?!
Do sezone krizantem je še kar daleč. Bom pa do takrat s prikritim veseljem brez krizanteme spila kak fensi koktajl.
Rožo si bom pa kupila. Brez skrbi, obljubim!

Sabina Majcen

Ni komentarjev:

Objavite komentar