Kaj je na sličici danes? Možiček, ki ga teža bremena upogiba k tlom, a vseeno hrabro drži ves svet na svojem ramenu. Je nasmejan ta možiček? Neeee. Sproščen? Tudi nee.
Se tudi vam dozdeva, da si je malo preveč naložil?
Se mi zdi, da tale krogla v obliki zemlje pooseblja skupek skrbi in dolžnosti, ki jh moram prenesti iz enega dne v drugega. Ko moram kot vsi drugi okrog mene poštukati čas med včeraj in jutri. Na plečih znositi skozi dan težo vsega, kar sem si naložila in kar sem sprejela, da so mi naložili drugi.
Sem že hotela napisati zgolj "kar so mi naložili drugi", vendar se moram pohvaliti z osebnim napredkom, da ne sprejemam več nepremišljeno vsega, kar hoče kdo navesiti name (običajno se dodatna bremena naložijo tistemu oslu, ki je bolj pohleven in ne tistemu, ki je bolj močan in sposoben. Slednji so bolj trmasti, bolj samosvoji in pridejo boljše skozi :))
Se pravi - kar sprejmem, da mi naložijo; kar je po mojih merilih še dopustno, to nosim. Lahko tudi odklonim. Vso pravico imam do tega. Oh, kakšna svoboda se skriva v dejstvu, da imam moč in pravico premisliti, argumentirati in - odkloniti. Ni mi treba pretiravati. Ni mi treba biti vsak hip popolna.
Ni mi treba skrbeti za stvari, na katere nimam vpliva in za katere nisem odgovorna. Eeee, pa sem se že zravnala :) Breme sem zmanjšala za najmanj tričetrt prejšnje teže. Odlično!
V življenju - če hočem biti zadovoljna - gre za ravnovesje. Pravzaprav gre za vsoto neštetih ravnovesij med nasprotji.
Življenje si namreč otežim vedno, kadar me (od)nese v levo ali desno skrajnost. Ker si s tem preveč naložim. Nobena skrajnost ni dobra.
Da ne bom preveč filozofirala, bom malce poenostavila. Se pravi, da moram najti zdravo, zlato sredino:
- med delom in med počitkom
- med imeti rad druge in imeti rad samo sebe
- med skrbeti zase in skrbeti za druge
- med družabnostjo in med samoto
- med navezanostjo in nenavezanostjo
- med imeti in ne imeti
- med skrbjo in med sproščenostjo
- med spontanostjo in med premišljenostjo
- med pogovorom in med molčanjem
- med statičnostjo in med gibanjem
- med čustvi in med razumom
- med redom in med neredom
- med besedama Da in Ne
- med prizemljenostjo in med sanjavostjo
- med odrekanjem in med uživanjem
- med veseljem in med žalostjo
- med "prav" in med "narobe"
- med bližino in med oddaljenostjo
- med utečenostjo in med novimi perspektivami
- med dvomom in med prepričanjem
- med strahom in med pogumom
Ampak tudi tu je skrit "hakeljc". Prav krč, da spravim čim več stvari v ravnovesje, me lahko pošteno iztiri. Težko si dopovem: "Mrs. Wannabe Perfect, you are not perfect!" Pogosto me zanese, priznam, a me hkrati prizemlji. Čisto OK tudi tako. Morda pa niti ni tako zelo narobe, da občasno gostujem v eni ali drugi ekstremiteti. Šele tako pridem na okus in se naučim krmariti med njimi. Ker, kako bi sicer vedela?
Pa vendar, ko izkusim skrajnosti, težim k umirjeni zlati sredini.
Komplicirano? Morda. Ali pa tudi ne. Je pa življenje dosti lepše, če hodim skozenj zravnana in nasmejana.
Sabina Majcen
Ni komentarjev:
Objavite komentar